Leta 2018 je bil 18. marec razglašen za svetovni dan recikliranja, z namenom prepoznavanja, promocije in proslavljanja namena recikliranja.

Podnebne spremembe vplivajo na celotno družbo – povečuje se revščina, vedno več je migracij zaradi okolja, ki postaja neprimerni za bivanje, habitati izginjajo … K varovanju okolja in spremembam na bolje lahko pripomoremo tudi z recikliranjem, ki ga je OZN umestil v cilje trajnostnega razvoja 2030. Je ključni del krožne ekonomije, letno pa z recikliranjem prihranimo več kot 700 milijonov ton CO2 emisij, projekcije pa napovedujejo, da se bo delež prihranjenega CO2 do leta 2030 dvignil na 1 milijardo tone. Podatki za Slovenijo iz leta 2020 kažejo, da vsaka oseba v letu proizvede 489 kg komunalnih odpadkov, od tega je 72,2% komunalnih odpadkov zbranih ločeno. (vir: mlad.si)

Kaj je recikliranje?

Recikliranje je postopek pretvorbe odpadne oziroma že uporabljene embalaže, nedelujočih izdelkov in ostalih neuporabnih materialov v nove izdelke in materiale. Gre za ključno prakso, ki pomaga zmanjševati količino odpadkov, ohranjati naravne vire in s tem zaščititi okolje. Recikliranje je danes pomembnejše kot kadarkoli prej, saj se svet sooča z naraščajočimi količinami odpadkov in zmanjšujočimi se neobnovljivimi viri. Zakaj torej je recikliranje pomembno?

Ker zmanjšuje odpadke

Recikliranje pomaga zmanjševati količino odpadkov z obnavljanjem materialov, ki bi sicer končali na odlagališčih ali v sežigalnicah. Ko se že uporabljena embalaža oziroma ostali izdelki reciklirajo, se ponovno uporabijo za ustvarjanje novih uporabnih izdelkov, kar neposredno zmanjšuje potrebo po surovini, zmanjševanje odpadkov pa ohranja naravo in še neizrabljene neobnovljive vire.

Ohranja naravne vire

Eden glavnih razlogov recikliranja je ohranjanje naravnih virov z zmanjševanjem potrebe po prvinskih/osnovnih surovinah. Mnogi naravni viri, kot so minerali in fosilna goriva, so neobnovljivi, zato lahko z recikliranjem odpadne embalaže in materialov podaljšamo življenjsko dobo teh virov in s tem zmanjšamo odvisnost od njih. Na primer: recikliranje aluminijastih posodic in lončkov prihrani energijo in vire v primerjavi s proizvodnjo novih aluminijastih posodic ali lončkov. Recikliranje aluminija je še kako pomembno, saj se ta lahko neštetokrat reciklira.

Varuje okolje

Zaradi recikliranja in posledično zmanjševanja količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih, se varuje okolje v katerem bivamo, delno tudi zato, ker se pri obratovanju sežigalnic in odlagališč odpadkov spročajo v zrak toplogredni plini, ki onesnažujejo tla in vodo v okolici kjer delujejo. Z zmanjševanjem odpadkov preko recikliranja lahko tako zmanjšamo ta okoljski vpliv in s tem pomagamo zaščititi okolje.

Prihrani energijo

Recikliranje stare embalaže in ostalih izdelkov oziroma materialov pomeni prihranek energije z zmanjševanjem potrebe po izkopavanju, prevozu in predelavi osnovnih surovin, saj za recikliranje starih izdelkov potrebujemo precej manj energije. Na primer, recikliranje papirja prihrani energijo v primerjavi s proizvodnjo novega papirja iz dreves.

Ustvarja delovna mesta

V primerjavi z sežiganjem ali odlaganjem odpadkov na odlagališča ustvari proces recikliranja več delovnih mest na tono odpadkov, saj se potrebujejo delovna mesta pri zbiranju, sortiranju in predelavi recikliranih materialov, zato lahko s podpiranjem programov recikliranja ustvarjamo nova delovna mesta in s tem spodbujamo gospodarstvo.

Pomembnost recikliranja

Recikliranje spodbuja trajnostni razvoj z zmanjševanjem odpadkov in ohranjanjem naravnih virov in je ključna praksa pri prehodu v bolj trajnostno gospodarstvo in družbo.

(vir:embalazko.si)