Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja in je posvečen čebelam ter drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja, katerega del so tudi pokopališča, ki niso le kraji spomina.
So učilnice na prostem, kjer obiskovalci odkrivajo zgodovino, umetnost, arhitekturo, krajinsko ureditev, ekologijo ter zgodbe ljudi, ki so soustvarjali razvoj naših krajev. Predstavljajo pomemben vir lokalnega znanja in prostor za razmislek o trajnosti, družbi in vrednotah.
Ob tej priložnosti smo si na pokopališču v Ilirski Bistrici ogledali medovite rastline, ki rastejo v njegovi okolici in sicer:
- bršljan – zimzelena lesnata vzpenjalka katere cvetovi so pomemben vir hrane za čebele in druge žuželke, saj predstavljajo eno zadnjih paš pred zimo.
- jesenska vresa – nizek zimzelen grmiček z drobnimi rožnatimi ali vijoličastimi cvetovi, ki cveti pozno poleti in jeseni.
- jesenska astra – nizek grmiček z roza ali vijoličastimi cvetovi, ključna hrana za čebele pred zimskim spanjem.
- spomladanska resa – nizka grmičasta trajnica z igličastimi listi in drobnimi zvončastimi cvetovi, ki zacveti med prvimi.
- žafran – nizka spomladanska čebulnica z značilnimi čašastimi cvetovi v vijolični, beli ali rumeni barvi, ki cveti od marca do maja.
- trobentica – priljubljena zelnata trajnica s hrapavimi listi in prepoznavnimi rumenimi cvetovi, ki zacveti že v januarju.
- zvonček – nežna spomladanska čebulnica z navzdol obrnjenimi belimi cvetovi, ki zacveti in daje pašo čebelam od februarja do marca je ena izmed prvih paš čebel.
- regrat – trpežna trajnica z globoko nazobčanimi listi in živahno rumenimi cvetovi, ki v največji meri cveti zgodaj spomladi.
- osat – divja bodičasta rastlina z močnim steblom in gostimi škrlatno rdečimi ali vijoličastimi cvetnimi glavicami cveti v poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih.
- srebot – hitro rastoča divja vzpenjalka, ki se ovija okoli grmovja in poleti zacveti z drobnimi belimi cvetovi. Cveti od marca do oktobra, odvisno od vrste.
- kopriva – samonikla trajnica z narebranimi listi, pokritimi s pekočimi laskami, cveti od pomladi do zgodnje jeseni, z glavnim obdobjem cvetenja med majem in septembrom.
- materina dušica – hitro rastoča rastlina z nezahtevno nego cveti od maja do avgusta oziroma septembra, odvisno od nadmorske višine in lege.
- smreka – visoko vitko iglasto drevo s tleskajočimi storži in gostimi igličastimi vejami cveti spomladi, običajno med koncem aprila in koncem maja.
- črni trn – gost trnat grm, ki zgodaj spomladi razvije nešteto drobnih belih cvetov, jeseni pa modro-črne plodove cveti zgodaj spomladi, običajno od marca do maja, preden se razvijejo listi.
- akacija – hitro rastoče drevo s trni, pernato deljenimi listi in visečimi grozdi dišečih belih cvetov. Cveti maja in v začetku junija in je dobra paša za čebele.
- divja češnja – ustvari deblo skoraj do samega vrha, listi so enostavni, podolgovati in eliptični. Ponuja izdatno zgodnjo spomladansko pašo.
- lipa – je rod dreves z mehkim lesom in listi srčaste oblike, tradicionalno slovensko medovito drevo.
