V Sloveniji letno nastane nekaj več kot 60.000 ton odpadne plastike, približno toliko se je tudi reciklira. Leta 2022 je bilo izmerjenih 5,9 tone emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem EU-27.
Geslo letošnjega svetovnega dneva Zemlje je Planet proti plastiki. Poziva k zmanjšanju uporabe plastike v dobro zdravja ljudi in planeta. Med zahtevami je tako 60-odstotno zmanjšanje proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije.
Večino nastale odpadne plastike recikliramo
Leta 2022 je v državi nastalo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Večja količina reciklirane plastike v primerjavi z nastalo v letih 2021 in 2022 je predvsem posledica recikliranja dela odpadne plastike, nastale v 2020, deloma pa tudi povečanega uvoza le-te.
Več odpadne plastike uvozimo, kot izvozimo
V Slovenijo je bilo leta 2022 uvožene 107.000 ton odpadne plastike, izvozili pa smo je 92.000 ton. Največja količina, 60.000 ton ali več kot polovica, je bila uvožena iz sosednje Italije, največ pa smo je izvozili v Turčijo, 25.000 ton ali približno četrtino.
Manj emisij TGP na prebivalca kot v EU
V Sloveniji je leta 2022 nastalo 12,4 milijona ton emisij toplogrednih plinov (TGP) v ekvivalentu CO2 ali 5,9 tone na prebivalca. Povprečje na ravni EU je znašalo 6,5 tone na prebivalca, največjo količino so izmerili na Danskem in v Luksemburgu (12,4 oz. 12,1 tone), najmanjšo pa na Malti, sledila je Švedska (3,7 oz. 4,0 tone).
Tekoči izdatki za varstvo okolja vse večji
Za varstvo okolja je bilo v 2022 namenjenih 409 milijonov EUR investicij ali 0,81 % BDP. To je bilo na letni ravni za 58 milijonov EUR ali 0,14 odstotne točke več. Tekoči izdatki za varstvo okolja so se prav tako povečali, in sicer so od leta 2018 zrasli s 595 na 831 milijonov EUR ali z 1,30 na 1,65 % BDP.
Med okoljskimi davki največ davkov na energijo
Z okoljskimi davki je bilo v 2022 zbranih nekaj več kot 1,6 milijarde EUR ali približno enako kot v letu pred tem. Največji delež so predstavljali davki na energijo, približno 1,4 milijarde EUR (ali 84,1 % vseh okoljskih davkov), medtem ko je bilo z davki na promet zbranih 204 milijone EUR (12,5 %), z davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov pa skupno 55 milijonov EUR (3,4 %).
“Vir: SURS”
