Pred nam je obdobje pustnega časa, ki si ga že pregovorno ne moremo predstavljati brez krofov, flancatov in ostalih pustnih dobrot, za pripravo katerih pa uporabimo večje količine jedilnega olja. Žal po pripravi le-teh, slednje velikokrat konča v kuhinjskem odtoku, stranišču ali celo na kompostu, s čimer pa škodujemo našemu okolju, ker:
- obremenimo vodne vire,
- uničimo mikroorganizme na malih komunalnih čistilnih napravah,
- povečamo stroške obratovanja kanalizacijskega omrežja,
- omogočimo glodavcem hranila za njihovo preživetje in nadaljnjo reprodukcijo.
Odpadno jedilno olje nastane pri pripravi hrane kot organsko močno obremenjen stranski produkt oz. nevarni odpadek, ki ga je potrebno ločevati, saj se uvršča med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 25.
Po Uredbi o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/08 in 44/22 – ZVO-2) je odpadno jedilno olje prepovedano mešati z drugimi odpadki (velja tudi za biološko razgradljive odpadke v namenskih posodah in odpadke na kompostu) ali ga odvajati v javno kanalizacijo, male komunalne čistilne naprave, greznice, ali ga odvajati neposredno v vode ali v tla.
Po uporabi ga je potrebno ohladiti, potem pa zliti v (izrabljeno) plastično ali stekleno posodo, oziroma v 3,5 l namensko zbirno posodo za odpadno jedilno olje.
Slednjo lahko predstavnik posameznega gospodinjstva, ki je še ni prevzel, brezplačno prevzame na sedežu podjetja.
Odpadno jedilno olje je mogoče oddati v zbirnem centru v Globovniku ali v namenskih uličnih zbiralnikih na ekoloških otokih v/na:
- Ilirski Bistrici (Rozmanova ulica, Gubčeva ulica)
- Rečici,
- Podgradu (pri pošti),
- Knežaku (pri gasilskem domu),
- Baču.
Natančne lokacije za oddajo so prikazane na zemljevidu spletne strani https://ojo.si/.
Zbrano odpadno jedilno olje gre v nadaljnjo predelavo. Iz 1 litra olja se tako pridela 90 % biodizla, tj. ekološkega goriva, ki ne onesnažuje okolja.
